Dvo dnevni zimski tečaj preživetja februar 2011

Sprva je kazalo na meglen in siten dan, kar sicer za preživetje nima vpliva, ampak pozitivnost udeležencev je na 1200m nad morjem pregnala tako meglo, kot oblake in prineslo sonce. Dober začetek, še boljši konec!

Pet nas je bilo, plus belo črna psička Gera. Spakirali smo vso potrebno opremo na vlečne sani, ki so ob enem tudi nosila, nastavili krplje in turne smuči, ter se odpravili proti…PREŽIVETJU POZIMI! Sledila je orientacija po Pokljuških gozdovih in spoznanje, da opreme na nosilih ni malo. Delal se je vedno lepši dan in na planini Javornik smo se ustavili na počitku in kosilu. Zadostna doza sonca in vitamina E sta nam dala novo moč za nadaljevanje proti tabornem prostru. Poiskali smo prostor, ki bo zadostoval za vseh pet in pričeli z utrjevanjem svežega snega za postavitev šotorov. Sodelovali smo vsi, saj je prvo pravilo preživetja pozimi ohranjanje telesne temperature. Postavili smo šotore jih utrdili na improviziran način, uredili opremo za spanje, skopali luknje pred vhodom in iz izkopanega snega sezidali branik pred vetrom. Dober spanec ti daje moč in je temu vsekakor potrebno posvetiti dovolj pozornosti.

Sledilo je iskanje zasutega izpod snežnega plazu s pomočjo lavinske žolne, sonde in lopate. Trenirali smo z različnimi lavinskimi žolnami, po dveh metodah, individualno in v dvojicah.

Po celodnevnem delu se prileže večerja in tudi za drugi dan zjutraj je treba poskrbeti že danes zvečer. Skuhali smo čaj za čez noč in drug dan ter pripravili energijsko večerjo iz dehidrirane hrane. Pred spanjem smo opravili še nočni pohod, da se je celotno telo segrelo, srce je pognalo kri po žilah in pripravljeni smo bili na zimski spanec. Puncam smo uredili še improviziran termofor za mrzle noge in spanec je prišel sam od sebe.

Noč…smo preživeli!!

Jutro?? Kaj že? Hitro obuti in oblečeni smo šli na jutranje ogrevanje telesa, med pospravljanjem šotorov in urejanjem opreme pa se je skuhal zajtrk in…odšli smo proti adrenalinskem delu preživetja. Na žalost sta morala dva zaradi domačih obveznosti tečaj predčasno zapustiti, ostali trije pa smo odrinili naprej.

SOTESKA!!! Uh, bila je užitkarska, pot pa je pravljično peljala naprej v dolino in proti novemu izzivu za dober zaključek. Spust z mosta proti reki Savi bohinjki.

Karantania team